Nedokončana zgodba
2015
fotografija
natis na mat folijo
300 x 415 cm
Srdjan Živulović si je na časniku Delo izposloval, da lahko hodi na območja, od Kosova, Iraka, Turčije, Romunije in Izraela. Zadnji dan slovenske vojne se pridruži agenciji Reuters. S kolegom Jožetom Suhadolnikom ustvarita foto agencijo Bobo za podporo časopisu Republika. Z vestnim in načrtnim delom ustvarita impresiven arhiv fotografij dogodkov. Fotografi agencije Bobo postanejo uradni fotografi predsednika republike, predsednika vlade in zunanjega ministra ter z njimi potujejo po svetu. S spremljanjem aktualnih dogodkov je vedno v prvih fotografskih vrstah in tako se je zgodilo tudi ob “zadnjem” begunskem valu v Sloveniji. Za fotografijo beguncev na nasipu pri Brežicah je dobil Pulitzerjevo nagrado.
Leta 2016 je v sklopu ekipe agencije Reuters, ki je dokumentirala evropsko begunsko krizo, s fotografijo beguncev na nasipu pri Brežicah, postal prvi Slovenec, ki je prejel prestižno Pulitzerjevo nagrado.
Srdjan Živulović (1959) – s fotografijo ga je zastrupil oče Dragan, ko mu je kupil prvi fotoaparat in od takrat ga ni izpustil iz rok. Da je lahko razvijal filme, je hodil peš iz Šmartnega v Litijo k foto Zofi. Najprej se je vpisal v srednjo šolo za elektrotehniko, vendar je hitro ugotovil, da mora izbrati poklic, ki ima veliko opraviti z ljudmi. Vpisal se je v srednjo fotografsko šolo in s pomočjo mentorice, učiteljice in prijateljice Vladke Kobal uspešno zaključil študij. Med šolo je hodil na prakso v foto-oddelek uredništva časopisa Dela. Prvo fotografsko službo dobi na Inštitutu za varilstvo, v Delu pa se zaposli leta 1985, kjer pod mentorstvom Joca Žnidaršiča dela do leta 1992. Leta 1989 prvič pošlje fotografijo na natečaj Jugoslovanske fotografije leta agencije Tanjug in zmaga s fotografijo z naslovom Boj žensk za delavski kruh, ki je kot ikona še dolgo burila duhove iz časa razpada skupne države.