Mirsad Begić (SI)


Veliki čuvaj
2015

ambientalna postavitev

"Nemi Veliki čuvaj je priča – testimonij – sarkofagov, tomb in ladij, saj skulptura predstavlja tudi Vrata in krmila ladje, prehod življenja v onostranstvo, v Hades, v zagrobno eksistenco. Povezovanje z vrvico v zanke in vozlišča pomeni v egipčanski Knjigi mrtvih prehajanje iz predzagrobnega prebivanja v posmrtno bitje. Povsod občutimo posebno nagnjenost prostora, ki kaže – nakazuje – prestop, prehod in padec v brezno. Zaprta vrata so zapahnjena in zapečatena, vendar v odmiku, zasukana, s tečajev … kot zavoščena Vrata, ki preprečujejo – zastirajo – prehod in vstop v enigmo našega (pra)bitja. In vendar so ta vrata razgrnjena, razkrita, kot horizont neznanske jase, ki diha skozi nešteto likovnih detajlov, zon, območij na površini Velikega čuvaja. Ki kakor mreža s svojstveno strukturo mikroskopskih stanj – simbolov odpira zapečatenost prostorov, da omogoči notranji, duhovni, poduhovljeni prestop iz Živega v Posmrtno. In da omogoča svojsko govorico, ki zdaj pronica in udarja skozi stisnjeno – zatisnjeno zaporo. Čuvaji branijo prestop v Podzemlje, v Drugi, v zagrobni svet, v tombo – sarkofag, v Onostranstvo, v de profundis. Čuvaji branijo pred padcem v smrt, v drugo eksistenco."
— Andrej Medved: Resnica umetnine in Veliki čuvaj

http://www.pmb.si/obcasne-razstave/veliki-cuvaj-mirsada-begica

 

Mirsad Begić (1953) je kiparstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1979 diplomiral. Leta 1986 je pri kiparju Dragu Tršarju končal specialko. Izpopolnjeval se je in dodatno šolal v Veliki Britaniji. Ustvarja v glini, mavcu, keramiki, bronu in različnih netipičnih materialih, od voska do vrvi, ter deluje tudi na področju gledališke scenografije. Razstavlja v Sloveniji in zunaj nje (predvsem v Nemčiji). Živi in dela v Ljubljani. Ustvaril je številne javne spomenike in portrete: Jože Tisnikar v Slovenj Gradcu, Srečko Kosovel v Sežani, Žiga Zois in Ivan Hribar v Ljubljani ter portretni spomenik Antona Ažbeta v Münchnu itd. Njegovo delo so stranska vrata ljubljanske stolnice, na njih so upodobljeni ljubljanski škofi iz 20. stoletja. Oblikoval je tudi spomenik padlim bosanskim vojakom na Soški fronti. Leta 1997 je prejel Župančičevo nagrado. Leta 2000 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus Ohraniti sanje.

 







EU KULTURA

Projekt RISK CHANGE (2016–2020) sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije.
Podpirata nas tudi Mestna občina Maribor in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
„Podpora Evropske komisije pri izdelavi te komunikacije ne pomeni nujno tudi podpore njene vsebine, saj le-ta odraža samo mnenja avtorjev in Komisija ne more biti odgovorna za to,
kako se podatki iz publikacije (komunikacije) nadalje uporabljajo.“


2018 © KIBLA | Cookies | Sitemap