AES+F (RU)

Inverso Mundus
2015

HD video instalacija (sedem-, tro- in enokanalne različice, trajanje 38 min)

Gravure v stilu »obrnjenega sveta«, koncepta, znanega iz 16. stoletja, upodabljajo prizore prašiča, ki kolje mesarja, otroka, ki kaznuje svojega učitelja, moža z oslom na hrbtu, moškega in žensko, ki sta zamenjala vlogi in oblačila ter berača v razcapanih oblačilih, ki velikodušno namenja miloščino bogatemu človeku. Gravure prikazujejo demone, himere, ribe, ki letijo po zraku in smrt sámo, v različicah s koso ali z masko, kakršne so nosili zdravniki v času kuge. Naslov dela, 'Inverso' – v italijanščini 'obraten, nasproten', v stari italijanščini pa 'poezija', ter 'Mundus' ali 'svet' v latinščini, namiguje na re-interpretacijo resničnosti, na poetično vizijo. V naši interpretaciji se absurdni prizori iz srednjeveških karnevalov pojavljajo kot epizode sodobnega življenja v večkanalni video instalaciji. Liki so postavljeni v prizore absurdnih družbenih utopij, kjer si izmenjujejo maske, tako se preobrazijo iz beračev v bogataše, iz policajev v lopove. Metroseksualni čistilci ulic mestne ulice zalivajo s prho odpadkov. Inkvizitorke, ženske, mučijo moške na kosih pohištva, ki spominjajo na izdelke iz IKEE. Otroci se spopadajo s starostniki v kickboxing dvobojih. Inverso Mundus je svet, kjer pošastne himere postanejo hišni ljubljenčki, Apokalipsa pa velika zabava.

http://aesf-group.com/projects/inverso_mundus/

Islamski projekt, Podobe
1996–2003

digitalni kolaž, natis na glos folijo, laminacija, kaširanje na forex

Pariz, Notre Dame / Paris, Notre Dame
136 x 96 cm

Rdeči trg / Red Square
96 x 136 cm

Nova svoboda / New Liberty
136 x 96 cm

Rim, Trg sv. Petra / Rome, St. Peter Square
96 x 136 cm

Berlin, Reichstag
96 x 136 cm

New York City
96 x 136 cm

Islamski projekt se je pričel leta 1996, kot instalacija oz. performans, ki vključuje interaktivno komunikacijo z javnostjo: nakupovanje spominkov, izpolnjevanje vprašalnikov glede njihovega mnenja o Prihodnosti. Instalacija deluje kot neke vrste psihoanaliza – gre za vizualizacijo strahov, ki jih ima zahodna družba v povezavi z islamom.
Obstajata dva načina izvajanja dela: prvi predstavlja »AES, agencijo za potovanje v Prihodnost«, ki deluje v namišljeni pisarni, v kateri poleg vseh običajnih stvari najdemo plakate, razglednice, skodelice za kavo, majice ipd. z našimi podobami. Performans smo prvič izvedli v galeriji Guelman v Moskvi leta 1996. Drug način je instalacija z naslovom »Oaza« (Oasis), nekakšen beduinski šotor izdelan iz tradicionalnih ročno izdelanih preprog, narejenih iz bombažnih vlaken in našimi islamskimi podobami natisnjenimi na svilo (preproge so bile izdelane v Egiptu). Oaza je prostor za meditacijo, za sanjanje na zofah ob uživanju vodnih pip, arabske glasbe itd.
Islamski projekt je bil predstavljen v Rusiji, v večini evropskih držav, v Združenih državah ter v Južni Koreji. Objavljen je bil v katalogih, albumih, osrednjem časopisju (The New York Times, Forward, Liberation, Tages Zeitung, Wochenpost, Der Standard itd.) in revijah (NBK, Art News, Art, Siksi, Art Press itd.) iz različnih zahodnih držav ter tudi iz Egipta in Južne Koreje.

http://aesf-group.com/projects/islamic_project/

Kolektiv AES+F so leta 1987 izvorno zasnovali Tatiana Arzamasova in Lev Evzovich, konceptualna arhitekta ter Evgeny Svyatsky, multidisciplinarni oblikovalec. Skupina je razstavljala v tujini od leta 1989 naprej in nato razširila članstvo z vključitvijo fotografa Vladimirja Fridkesa leta 1995. V zadnjih letih AES+F delujejo na presečišču fotografije, videa in digitalnih tehnologij, čeprav vseskozi negujejo tudi trajen interes za bolj tradicionalne medije – predvsem kiparstvo, a tudi slikarstvo, risbo in arhitekturo. Zaznamuje jih uporaba sofisticiranega, poetičnega dialoga med vsemi naštetimi mediji ter podajanje v globine umetnostne zgodovine in drugih kulturnih kanonov, pri čemer njihove vélike vizualne pripovedi raziskujejo vrednote, slabosti in konfliktnost sodobne kulture na globalni ravni. Dela kolektiva AES+F se že več kot desetletje redno pojavljajo na najbolj priznanih festivalih in bienalnih razstavah sodobne umetnosti po vsem svetu.

AES+F, v MMC KIBLA, Maribor, Slovenija, 2006
http://www.kibla.org/dejavnosti/kibela/arhiv/kibela-arhiv/2006/aes-f-action-half-life/?0=
http://aesf-group.com/page/short_biography/
http://aesf-group.com

Tatjana Arzamasova (1955) je diplomirala na Moskovskem arhitekturnem inštitutu MARCHI leta 1978. Živi in dela v Moskvi, na področju konceptualne arhitekture. Je dobitnica velike nagrade združenega natečaja OISTT-a in UNESCA »Gledališče prihodnosti«. Sodelovala je na številnih razstavah konceptualne arhitekture v Londonu, Parizu, Benetkah.

Lev Evzovič (1958) je diplomiral na Moskovskem arhitekturnem inštitutu MARCHI leta 1982. Živi in dela v Moskvi, na področju konceptualne arhitekture. Dobitnik nagrade natečaja OISTT »Potujoče gledališče« v Stockholmu. Sodeloval je na razstavah konceptualne arhitekture v Milanu, Frankfurtu na Majni, Parizu. Delal je kot umetniški režiser za animirane filme (6 filmov), režiser filmov lutkovne animacije in umetniški režiser filma »Sunset« (Sončni zahod) (celovečerni film, Mosfilm studio).

Evgenij Svjatski (1957) je diplomiral na Univerzi za grafično umetnost v Moskvi (oddelek za grafično oblikovanje knjig) leta 1980. Živi in dela v Moskvi. Delal je na področjih oglaševalskega dizajna, oblikovanja knjig in plakatov ter grafične umetnosti. Sodeloval je na mednarodnih natečajih za oblikovanje plakatov, razstavah knjižnih ilustracij in oblikovanja, grafične umetnosti. Bil je kreativni direktor moskovskih založniških hiš Otkryty Mir in Intersignal.

Vladimir Fridkes (1956) živi in dela v Moskvi kot modni fotograf. Njegove fotografije so bile objavljene v revijah VOGUE, Harper's Bazaar, ELLE, Marie Claire, Cosmopolitan, Sunday Times Style in drugih. Umetnikom iz prvotne skupine AES (1987) se je pridružil leta 1995, zato je skupina spremenila ime v AES+F.

AES+F so svetovno prepoznavnost in veljavo dosegli z razstavo v ruskem paviljonu 52. Beneškega bienala leta 2007, s svojo provokativno, onkrajzemeljsko, divjo in razvratno zadnjo zabavo (Last Riot, 2007), prvo v triadi velikoformatnih multikanalnih video instalacij, ki jih zaznamuje predirljiva izvirnost in so dokončno definirale tako estetiko kolektiva AES+F, kakor tudi vrhunsko zmogljivost uporabljenega medija.