"Izhodiščna točka mojega dela je konceptualna analiza in de/rekonstrukcija procesa risanja v obliki zapisovanja telesnih aktivnosti na papir, kar odpira prostor sporočanju idej ali uresničevanju specifičnih umetniških namenov.

V prvi polovici 1970-ih sem, spodbujen s pogostimi konflikti z umetniškimi, družabnimi in političnimi srenjami ter v iskanju novih načinov izražanja, intuitivno zagrabil celo pest lesenih svinčnikov in začel risati. Sprememba, ki jo je moč v mojem delu opaziti od natančno tiste točke naprej, se pojavlja kot rezultat odkrivanja novih možnosti znotraj klasičnih umetniških disciplin, kot je risanje."

Dragan Ilić: RoboAction A1 D1. Performans in instalacija, kjer je umetnik pritrjen na industrijsko robotsko roko, ki ga vodi po platnu, medtem, ko sam drži in uporablja slikarsko orodje (barvo).

http://www.draganilic.org/

Umetnostni zgodovinar Vladimir Bjeličić zapiše: "Nov projekt Dragana Ilića predstavlja logično nadaljevanje njegovih preteklih del. Umetnik se poslužuje velike industrijske robotske roke (z izdelanimi premičnimi sklepi), kakršne uporabljajo v tovarniški proizvodnji, toda kot povsem nov primer delovnega orodja. A okoliščine so sedaj drugačne, saj ni več avtor sam tisti, ki nadzira ali manipulira s strojem (v primerjavi s preteklimi projekti), temveč je njegovo lastno telo sedaj tisto, ki ga ponuja na razpolago programiranemu stroju, in se z njim praktično zlije v eno. Performativno dejanje risanja oziroma slikanja tako preneha biti izključno človeška dejavnost, omenjena simulacija pa v širšem smislu nakazuje repetitivnost, ki je prisotna v tehnološki proizvodnji ter hkrati predstavlja novo fazo ritualnih ali transgresivnih izkušenj samega avtorja."

Dragan Ilić se je rodil v Beogradu (1948), a se označuje kot srbsko-avstralsko-ameriškega umetnika, ki živi in deluje v New Yorku in Beogradu. Diplomral je na univerzi ANU (Australian National University), School of Art Canberra (1974–75). Študij je nadaljeval v okviru programa Dov S-S Simens’ Film Program, Millenium Film Lab, New York (1986).

Njegova dela so bila predstavljena na številnih samostojnih in skupinskih razstavah od leta 1972 naprej, po Evropi (Beograd, Köln, Amsterdam, Bruselj, Pariz), na Japonskem (Tokio), v ZDA (New York – Brooklyn, Ground Zero, Manhattan; Chicago) in v Avstraliji (Melbourne, Sydney, Canberra). Med njegove najvidnejše performanse spadajo: The People I Don’t Like, RoboAction, Electronic Pencils, Untitled, Thunder HB2, Elemental Voltage itd. Je tudi avtor številnih video in filmskih predstavitev, gost televizijskih oddaj, gostujoči predavatelj in mentor delavnic.